DRUGOŠOLCI NA OBISKU V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU

Slovenski šolski muzej je eden najstarejših nacionalnih muzejev na Slovenskem. Ustanovljen je bil leta 1898. Stalna razstava v nekdanji uršulinski šoli je prikaz bogatih pričevanj razvoja šolstva od prvih znanih začetkov na naših tleh do današnjih dni. Vsebino oživljajo ambientalne postavitve, makete, zvočni, računalniški in filmski prikazi ter stari šolski razred s prikazom »žive igre zgodovine«.

V četrtek, 4. 4. 2024, je časovni stroj drugošolce popeljal 100 let nazaj. Sodelovali so v delavnici Stara šola. Skozi pogovor in kratko zaigrano sceno pouka pred stotimi leti so začutili vzdušje ter dobili vpogled v šolski vsakdan učenca ljudske šole na podeželju v času Avstro-Ogrske monarhije.

Učno uro je vodil strog učitelj, imenovan »gospod učenik«, ki je bil oblečen po šolski modi preteklega časa in z obvezno šibo v roki. Učenci so si nadeli oblačila, kot so jih nosili šolarji v tistih časih. Deklice so oblekle preproste vzorčaste oblekice, fantje pa brezrokavnike. Pouk je potekal v učilnici, ki se od današnjih zelo razlikuje. Usedli so se v lesene klopi, na katerih so bile že pripravljene tablice, krede in gobice za brisanje. Na eni strani učilnice so sedele deklice, na drugi strani pa dečki. Pred začetkom pouka so imeli obvezen pregled čistoče rok. Nekaj učencev je gospod učenik pošteno okregal.
In že se je začela učna ura, pri kateri so se učenci učili »številjenja«. Pri tem so si pomagali z velikim starinskim računalom. Račune so pisali s kredo na male črne tablice, eden od učencev pa na veliko črno tablo na stojalu. Učenci so na vprašanja odgovarjali stoje, v celih povedih.
Učitelja so ogovarjali z »gospod učenik«. Klepetanje med poukom ni bilo dovoljeno, priporočeno je bilo sedeti vzravnano, z rokami na hrbtu.
Učenci so bili celo uro pouka zelo pridni, saj si ni nihče želel v kotu klečati na koruzi ali si oprtati lesenega osla na hrbet, kakor so kaznovali učence nekoč.
Ko je bilo učne ure konec, so si učenci kar malo oddahnili, čeprav so vedeli, da je to bila igra, predvsem pa so ugotovili, da je dosti lepše imeti prijazne učiteljice.

Na koncu so si učenci lahko ogledali tudi stalno razstavo.

(Skupno 100 obiskov, današnjih obiskov 1)