PRULSKI UČENCI NA IZMENJAVI V GRČIJI

1. dan, 7. 11. 2022
V ponedeljek zjutraj smo se dobili pred šolo in se Alina, Brina, Leonora in jaz skupaj z učiteljema Matjažem Pintaričem in Suzano Zgonec ob sedmih s kombijem odpeljali proti Beogradu. Na poti smo na počivališču srečali igrivega psa. Pred Muzejem Nikole Tesle, ki sem ga predstavil jaz, smo pobrali še Čarno. Po končanem ogledu smo si odšli ogledat Cerkev sv. Save, eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Več o cerkvi nam je povedala Alina. Zatem smo se sprehajali po centru Beograda, na Skadarliji začutili utrip mesta in se pokrepčali s pravo srbsko hrano: čevapčiči in pleskavica s kajmakom, šopska solata ter prebranec v znani gostilni Tri šeširi. Ob 17. uri nas je na Trgu republike pričakal Alinin polbrat Izak, ki je do petega razreda obiskoval našo šolo, sedaj pa študira v Beogradu biologijo, in za kratek čas postal naš vodič po Kalemegdanu. Nekaj je o njem povedala tudi Brina. Na glavnem trgu so imele punce pevsko točko z ukulelom in celo zaslužile 302 dinarja. Ob 20. uri smo se ustavili pred parlamentom, kamor nas je prišel iskat naš prijazni šofer Aleksandar. Nadaljevala se je nočna vožnja skozi Srbijo, Severno Makedonijo do obmorskega mesta Volos v Grčiji, kamor smo prispeli v torek zjutraj ob 8.00.
Jakob, 7. a

2. dan, 8. 11. 2022
V Volosu smo zjutraj ob piškotih iz pekarne počakali na uro, ko smo se dobili v šoli. Tam so nas takoj zelo lepo sprejeli tako učitelji kot tudi učenci. Učitelji so imeli skupni sestanek, nam pa je učenka Elena razkazala šolo. Zgradba sicer ni v izvrstnem stanju, ampak je vseeno res zelo prijetna in razgibana. Večina učencev je imela športno vzgojo, zato so po zraku kar naprej letele žoge, a vseeno so nekateri našli čas, da so se nam predstavili. Imeli smo nekaj prostega časa, da smo se spoznali s svojimi gostitelji in si do konca ogledali šolo. Nadaljevalo se je v večnamenskem prostoru z odrom in klopmi in takrat nas je ravnatelj v vseh naših jezikih pozdravil in potem povedal še nekaj po angleško, verjetno nekaj v zvezi z dobrodošlico, ampak mislim, da ga nihče ni prav razumel, saj angleščina ni bila ravno njegovo močno področje. Potem smo imeli čas za malico z njihove kantine, za odbojko, igranje ukulela in pogovor. Ko so se začele delavnice, so nas razdelili v dve skupini in nato še v čim bolj raznovrstne manjše skupine, v katerih smo si najprej ogledali video in reševali naloge na temo ladje Argo ter argonavtov. Potem smo šli k družinam na kosilo, nato pa ob štirih zaključili z večernim ogledom mesta in se okoli šestih vrnili v stanovanja oz. hiše.
Brina, 8. c

 
3. dan, 9. 11. 2022
Po prijetni prvi noči vsak pri svoji družini smo prišli v šolo ter se nekaj časa pogovarjali, potem pa smo vsi odšli na avtobus, ki nas je popeljal do mestne hiše, kjer smo imeli prezentacijo o argonavtih (kjer smo izvedeli, da zgodba opisuje tudi resnična dogajanja) ter si ogledali kratek film o ladji argo in kako so jo v letu 2008 rekonstruirali. Potem smo z avtobusom odšli nazaj do šole, kjer smo imeli kviz (kahoot) ter predavanje o namizni igri, ki so jo naredili sami. Potem so nas razdelili v dve skupini in tam smo se razdelili še v manjše skupine. Vsaka skupina je morala napisati šibkost in prednost o dobrem liku iz mita o argonavtih. Na koncu smo se malo premešali z drugo skupino in dokončali našo nalogo. Potem nas je nekaj odšlo na bowling, kjer smo se imeli odlično. In se po celem dnevu okoli 21. ure vrnili domov.
Leonora, 8. b

4. dan, 10. 11. 2022
Nekaterim se je dan začel že ob 7-ih, ko smo se zbudili za prvo šolsko uro ob osmih. A zares se je program začel šele ob 8.45, ko smo morali biti pred šolo že vsi. Pred šolo nas je čakal avtobus, ki nas je potem odpeljal na goro Pelion, kjer so nekoč živeli kentavri, kasneje pa se je v strahu pred pirati in turškimi vpadi iz doline gor preselilo tudi navadno ljudstvo.
Po desetih minutah vožnje nas je avtobus odložil na naši prvi postaji; to je bila stara tradicionalna grška hiša. Tam nas je lepo sprejel gospod z oranžnim malim muckom (za katerega nismo čisto prepričani, če je bil njegov, saj je v teh krajih veliko preveč potepuških muckov). Gospod nam je najprej pred hišo, razložil nekaj o hiši ter o slikah, ki so narisane na stene hiše. Povedal nam je tudi nekaj o slikarju slik Theophilosu Hatzmihailu. Slikal naj bi jih z naravnimi barvami, ki jih je sam naredil iz rastlin. Slikar je bil samouk, ki je slikal samo na zidove, njegova dela pa spadajo med naivno slikarstvo. Zatem smo si hišo seveda ogledali še od znotraj. Na zelenem hribu Pelion smo se ob potoku sprehodili še po “poti kentavrov”, ki je lepo urejena z velikim številom majhnih lesenih mostičkov, ki vodijo čez potok. Prišli smo v vasico Makrinitsa in smo se sprehodili čez ljubke mestne ulice z majhnimi hišami, kritimi s kamni, ter zavili v marsikatero trgovino s spominki. Po eni uri sprehajanja po mali vasici smo se z avtobusom odpeljali nazaj v Volos. Tu so nas že čakali naši gostitelji in skupaj z njimi smo se odpravili vsak k sebi domov na kosilo. Po kosilu smo se z gostitelji odpeljali v mesto. Za nami je spet lep dan.
Alina, 8. b

5. dan, 11. 11. 2022
Dan se je začel tako kot vsi drugi dnevi, zbudili smo se okoli 7-ih in v šolo prišli ob 8. uri na prvo uro, ki je bila pouk z gostitelji. Ob 8.45 smo se dobili pred šolo in odšli v neko učilnico, saj smo morali dokončati ideje za namizno igro. Razdelili smo se v skupine, v kateri so bili po en učenec iz posamezne države. Okoli 12.30 pa smo odšli v arheološki muzej Volos, kjer smo si ogledali veliko zanimivih stvari in tudi malo posedeli. Po muzeju smo se vsi odpravili domov in smo imeli nekaj prostega časa in okoli 17.00 se je začela zabava, kjer smo najprej nekaj pojedli in potem smo plesali. Glasba je bila odlična. Mi smo na koncu igrali košarko s par Grki in Francozi in potem smo se vsi odpravili v svojo smer.
Čarna, 8. a

OPISI DRUŽIN:
Jakob: To je Spyros. Vsak dan skupaj hodiva v šolo in domov. Njegova družina je zelo prijazna in se odlično razumemo. Mislim, da smo se dobro ujeli in bomo tudi po odhodu iz Volosa ostali v stiku.

Čarna: To je Aggela, je tista, ki stoji zraven mene. Tukaj smo sicer zunaj s prijatelji, ampak se mi zdi, da se z družino zelo ujamemo in so zelo prijazni. Tudi jaz mislim, da bomo z veliko ljudmi ostali v stiku.

Brina: To je Chrysa, je res zelo fajn, zabavna, tako kot njena družina, in z njo se je super pogovarjati, zato bova zagotovo ohranili stike.

Leonora: To je Raphaela in je ena najbolj prijaznih ljudi v Grčiji, vključno z njeno družino. Najbolje je, ko se kartava ali pa sva zunaj še z ostalimi. Stike pa bova zagotovo obdržali še dolgo časa.

Alina: To je Dimitra. Je super punca, ki obožuje nogomet. Super se razumeva in vsak dan greva kam z njenimi prijateljicami, ki so hkrati tudi gostiteljice mojih prijateljic. Ima starejšega brata Jorgisa, starega 14 let, ter sestro Alikki, staro 16. Njena starša sta zelo prijazna in njen oče je študiral v Srbiji, zato se z njim pogovarjam v srbohrvaščini (rahlo polomljeni, a se nekako sporazumeva). Res so super družina in seveda bova z Dimitro ostali v stiku, ter se, upam, še kdaj srečali v živo!

6. dan, 12. 11. 2022
Ob devetih zjutraj smo prišli v šolo že pripravljeni na popoldanski odhod proti Skopju. Z avtobusom smo se odpravili proti postaji v vasi Ano Lechonia, kjer nas je čakal zelo star vlak. Peljali smo se po pobočju gore Pelion, na katerem raste nešteto oljčnih in jabolčnih dreves. Med vožnjo smo si krajšali čas s prepevanjem ob čudovitem razgledu na morje. Po približno 45 minutah vožnje smo prispeli v vasico Milies, kjer smo si ogledali prav posebno cerkev Agion Taksiarchon, katere notranjost je v celoti ročno delo in ima prav posebno akustiko, ki so jo dosegli z vgraditvijo na glavo obrnjenih glinenih posod. Obiskali smo tudi javno knjižnico, ki je veliko pripomogla pri uporu proti otomanski vladavini. Privoščili smo si še vročo čokolado in dan je bil kljub dežju nepozaben. Po ogledu smo se odpravili proti šoli, kjer nas je čakal kombi z našim profesionalnim voznikom iz Ljubljane. Preden smo se odpeljali proti Skopju, pa je Čarna ugotovila, da je na avtobusu, s katerim smo se peljali iz vasice Miles, pozabila svoj telefon. Po 20 min smo se končno odpeljali iz Volosa, na telefona pa bo Čarna morala še počakati – poslali ga bodo po pošti. Ko smo po štirih urah vožnje prispeli v Skopje, nas je tam presenetil zelo lep in udoben hotel. Namestili smo se, nato pa se odpravili na večerjo v italijansko restavracijo. Tja nas je peljal nečak učitelja Matjaža, ki nas je peljal tudi po centru. Super smo se imeli. Skopje je bilo po strašanskem potresu v celoti prenovljeno v letu 2015. Tam najdemo veliko monumentalnih kipov in zgradbe, katerih podobe izhajajo iz grške antične arhitekturne dediščine. Kmalu smo spet odšli nazaj v naš super hotel. Danes smo se imeli odlično, kljub temu da smo bili precej žalostni zaradi odhoda iz Grčije. Želimo si, da bi v Grčiji ostali še vsaj en teden več. Imeli smo se nepozabno!

Jakob, Brina, Leonora, Alina, Čarna

 

 

7. dan, 13. 11. 2022

Zaključna pesem.

 

(Skupno 644 obiskov, današnjih obiskov 1)