V petek, 6. decembra 2019, se je v Zgodovinskem atriju Mestne hiše odvijala prireditev ob odprtju razstave nagrajenih plakatov 32. srečanja mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev iz preteklega šolskega leta. V imenu MOL-a je spregovorila ga. Marija Fabčič, vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Mestni občini Ljubljana, in pohvalila vse nagrajene plakate, ki predstavljajo grafično rešitev problema, ki so ga raziskovalci raziskovali v svojih nalogah.
Nagrajen plakat Od goslarja do umetnika treh mladih raziskovalcev iz OŠ Prule
Filip Demšar, Filip Podobnik in Tim Puhek pred svojim plakatom
V Rdeči dvorani Mestne hiše so mladi raziskovalci prisostvovali kratkemu kulturnemu programu in nagovoru ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Vse ima svoj začetek.
Vsako življenje, iznajdba, izum.
Začne se s čisto majhnim – idejo.
Iz ideje – semena – požene majhen zametek, kalček.
Iz kalčka se razvijejo hipoteza, pričakovanje, raziskava.
Le radovednost mladih je treba napojiti.
Ne preveč, ne premalo, ravno prav.
Nebogljena ideja mladih pokuka v širni svet.
Pustimo ji odrasti, da bo zaživela, zrastla, obrodila sadove!
Taki sadovi so nagrajeni kot najboljše raziskovalne naloge.
Filip Demšar, Tim Puhek in Filip Podobnik, danes šestošolci, so prejeli v preteklem šolskem letu pod vodstvom mentorice Olge Debeljak Babnik prejeli tudi priznanje za NAJBOLJŠO RAZISKOVALNO NALOGO na področju ETNOLOGIJE z naslovom Od goslarja do umetnika. Kot najuspešnejšim udeležencem 32. srečanja mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev Zaupajmo v lastno ustvarjalnost jim je čestital župan Zoran Janković ter jim namenil nekaj vzpodbudnih besed za nadaljnje raziskovanje.
Mladi raziskovalci so v svoji raziskovalni nalogi preučili godala z mnogih strani. Od oblike, postopka in načina izdelave, sestavnih delov godal, njihovih glasbenih mojstrov, tujih in domačih … skozi oči medijev, glasbenikov, obrtnikov in otrok. Godala so jim prirasla k srcu, saj pričarajo prečudovite zvoke, po drugi strani pa je njihova izdelava nekaj edinstvenega, saj zahteva poleg časa ogromno potrpežljivosti, odrekanja, predvsem pa neizmerne ljubezni do izdelave malega ali velikega lesenega instrumenta, ki nam potem pričara svoj prefinjen zvok.
Filipov dedek Vilim Demšar je rekel: »Kako narediti violino, je zapisano, nikjer pa ni zapisano, kako narediti dober ton. Zapisa o tem ne moremo prebrati, niti kupiti, ta znanja so ostala v Italiji. Po svetu različni goslarji že 200 let iščemo ta recept, ki bi nam pomagal ustvariti odlične violine, primerljive s starimi italijanskimi.”