Učenca Luka Lindič in Filip Podobnik, osmošolca, sta si skupaj z mentorico Olgo Debeljak Babnik ogledala zaključno prireditev 35. Srečanja mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev Ljubljane »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost«, ki je potekala na OŠ Riharda Jakopiča v Ljubljani. Prisostvovali so razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj raziskovalcem in njihovim mentorjem, katere častni gost je bil tudi gospod župan Zoran Jankovič. Prireditve se je udeležila tudi ravnateljica OŠ Prule, ga. Maja Mehle.
S svojo raziskovalno nalogo »Mojster, ki nam določa korake«, s katero sta tekmovala na področju zgodovine, sta postala zmagovalca. Njuna naloga je prejela največ točk. Kljub temu sta na podelitvi priznanj morala dokazati, da sta prava zmagovalca. Zastavili so jima vprašanje o naslovu njune naloge, ki buri domišljijo, kdo je skrivnostni mojster.
V odgovoru sta morala zajeti bistvo svoje raziskovalne naloge. Povedala sta, da sta
med vsakodnevnimi sprehodi po stari Ljubljani opazila, da nas skoraj na vsakem koraku spremljajo Plečnikova dela, ko prečkamo njegove mostove in opazujemo njegove stavbe …
Med pisanjem raziskovalne naloge sta ugotovila, da Jože Plečnik ni ustvarjal le v Ljubljani, temveč je svoj pečat pustil tudi v Vipavi, Kranju, na Rakeku in Dunaju, v Pragi, Beogradu in drugod.
V njegovi bogati zapuščini se najdejo cerkve, mostovi, spomeniki, stavbe, Žale, tržnica, kosi pohištva, stebri in veliko neuresničenih projektov, kot je na primer streha na Čevljarskem mostu ali pa Katedrala svobode.
Bil je droben, rahlo sključen mož, s črnim klobukom na glavi, ki se je rad sprehajal ob Ljubljanici v družbi svojega psička Sivka.
Rodil se je v Ljubljani v mizarski družini. Čeprav je najprej celo pustil šolo in se zaposlil v očetovi mizarski delavnici, se je kasneje vseeno vrnil k študiju in postal profesor. Študiral je na Dunaju in v Berlinu, poučeval pa v Pragi in v Ljubljani. Ves čas bivanja v tujini se je želel vrniti in ustvarjati v Ljubljani, še posebej potem, ko jo je 14. aprila 1895 prizadel rušilni potres. Ko so čez mnogo let pospravili ruševine na Vodnikovem trgu, je Plečnik nanj umestil osrednjo ljubljansko tržnico.
Njegova hiša v Trnovem, kjer je prebival do svoje smrti, je danes muzej, v njem pa je ohranjenih veliko njegovih osebnih predmetov. Del zbirke so tudi številne nedokončane skice. V svojem življenju je dobil veliko nagrad, med drugim tudi odlikovanje Zasluge za narod. Njegovo najpomembnejše delo je NUK.
Jože Plečnik se je rodil pred 150 leti in je eden izmed najpomembnejših arhitektov našega časa, mojster na svojem področju. Njegova dela lahko opazujemo skoraj na vsakem koraku ob sprehodu skozi Ljubljano, ki jo je močno zaznamoval s svojimi deli in raziskovalcema dal idejo za naslov njunega dela.
Po bogatem kulturnem programu in razglasitvi najboljših raziskovalnih nalog je sledila še razglasitev najboljših plakatov. Pohvalili so vse plakate, najboljši po mnenju dr. Petra Krečiča pa je bil plakat prulskih raziskovalcev, Luke Lindiča iz 8. a, Filipa Podobnika iz 8. c in Danila Guslava iz 5. c-razreda, ki je predstavljal grafično rešitev problema, ki sta ga raziskovalca obdelala v svojih nalogi. Bravo!
Pred tem dogodkom sta 16. 5. 2022 mlada prulska raziskovalca v Murski Soboti na 56. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije predstavila svoje delo in ga zagovarjala ter si s tem prislužila srebrno priznanje pred recenzenti – ddr. Ivanom Rihtaričem, asist. Ano Šela, asist. Davidom Hazemalijem in asist. Janezom Osojnikom.
Naša učenca sta na srečanju pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije v prostorih Gimnazije Murska Sobota in Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota prisostvovala kratkemu kulturnemu programu, potem pa so si udeleženci izmenjali izkušnje ob izdelovanju raziskovalnih nalog ter predstavili in zagovarjali svoje raziskovalne naloge.
Mlada raziskovalca sta svojo predstavitev zaključila takole:
»Plečnika sva preučila z mnogih aspektov. Vse podatke, ki sva jih srečala na najini raziskovalni poti, sva beležila v nalogo in si v svojih mislih spletla marsikatero zgodbo. Zavedava se, da je bilo najino potovanje in raziskovanje Plečnika privilegij, saj je trajalo kar dve leti in nama je postreglo z mnogimi neprecenljivimi podatki. In prav vsi ti in mnogi Plečnikovi objekti so dokaz, da je Plečnik mojster, ki še danes živi s svojimi deli, ki nam določajo korake. Naj ob koncu citirava še misel Blaža Peršina, direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljana: Njegove stavbe, mestne poteze, polne velikih in majhnih detajlov, so plod želje ustvariti mesto po meri človeka.«