ALEN KOBILICA NA OŠ PRULE

V sredo, 13. 11. 2019, je na povabilo mladih raziskovalcev,  Filipa Demšarja, Klemena Kavčiča in Matica Koprivnikarja našo šolo obiskal Alen Kobilica v spremstvu trenerja Grega Nahtigala in  izvajalke plavalnih programov v Tivoliju Dragane Sterdjević.

 

Med poslušalci so bili prisotni učenci OŠ Prule od 5. do 9. razreda, prulski šolski novinarji in učenki 9. c-razreda Tina Virant in Bina Bandelj, ki sta poskušali ob dogodku narisati portret gosta. Kasneje bosta pomagali pri izdelavi tipanke za slepe in slabovidne ljudi.


Intervju, ki ga bodo mladi raziskovalci predstavili v svoji raziskovalni nalogi »Vidim cilj«, so izvedli v glasbeni učilnici v navzočnosti izbranih učencev, ki so zvedavo poslušali vse tri goste in si z veliko navdušenostjo ogledali sentimentalen, a realističen kratki film o dečku Tadeju, ki je že od rojstva slep, vendar se z vso vnemo srečuje z lepotami življenja, saj smuča, igra klavir in obiskuje koncerte.

Filip Demšar je nagovoril Alena Kobilico: »Alen, vas se ne da opisati v enem stavku. Preko spleta smo prišli do mnogih informacij o vas. Izvedeli smo, da ste eden najuspešnejših slovenskih manekenov, prebrali smo, da ste po izobrazbi profesor športne vzgoje, ste slovenski reprezentant v paratriatlonu. Sedaj vas čaka boj za uvrstitev na paraolimpijske igre v Tokiu 2020. Ste tudi solastnik podjetja, ki izdeluje  ekološke rastlinske sladolede Indy&Pippa, s katerimi imate uspehe na tujih tržiščih. Prav tako vodite modno agencijo Alen Kobilica Models. In nenazadnje vodite organizacijo VIDIM CILJ, v katero so vključeni otroci z razvojnimi posebnostmi. V Slovenskih novicah smo prebrali, da so starši tisti, ki otroke preveč zavijajo v vato, vi, Alen, pa ste s svojimi uspehi, ki jih doživljate kljub izgubi vida tisti, ki spreminjate njihovo mnenje in dokazujete, da je vse mogoče.«

Gost je gledalcem pojasnil, da se vsi zanašamo na vid, da se je tudi on nekoč, a je po operaciji tumorja v glavi vid izgubil, a kot pravi sam, ga je izgubil le začasno. Ko se je soočil z novim stanjem, so se v njem prebudila vsa druga čutila, ki so prej spala, in so naenkrat dobila čisto nov pomen.

Povedal je, da si prisotne mlade raziskovalce predstavlja preko glasu, saj skozi glas lahko začutiš strah, veselje, jezo. Pohvalil jih je kot samozavestne in odgovorne učence. Vsem zbranim je zaupal, da sedaj najbolj pogreša samostojnost, saj nikoli ne more iti v mesto, na letališče oziroma kamor koli sam, vedno ga mora kdo spremljati.

Razložil je, da mu pri mnogih dejavnostih, predvsem pri oblačenju, pomaga napredna tehnologija, saj obstaja aplikacija »Be My Eyes«,  preko katere se ti javi neznana oseba in ti preko video klica pomaga pri izbiri obleke.

Alen Kobilica ima več trenerjev, s katerimi trenira, in samo enega, s katerim tekmuje. V vodi je povezan s trenerjem z elastiko in tako plavata skupaj. Pri ogledu proge mu partner posreduje koordinate, dogovorita se tudi za znake, brez katerih potek plavanja ni mogoč. Tekmuje tudi v kolesarjenju, kjer uporablja tandem kolesa, na katerih sedi zadaj. Prav tako pa je njegova disciplina, v kateri se preizkuša, tek.

Ko je gost govoril o centru športnikov brez meja »Vidim cilj«, je poudaril, da je to neprofitna organizacija in da je njegova naloga skrb, da center funkcionira, da denarna sredstva prihajajo in da jih je dovolj za delovanje organizacije.

Poleg športa, centra »Vidim cilj«, ljubezni do čistega planeta Alena Kobilico navdušuje tudi sladoled, saj ga naravnost obožuje. Narejen je na osnovi riževega mleka, vse je popolnoma ekološko zdravo in nealergeno. Njegovi najljubši okusi se menjajo skozi sezono, poleti prisega na malinov okus, pozimi pa na čokoladnega.

Učencem je zaupal še, da ne uporablja brajice (Braillove pisave), saj si pomaga z moderno tehnologijo. Eden od razlogov je tudi ta, da ima v mislih še vedno svet, ki ga je pred  desetimi leti na nek način zapustil.

Alen Kobilica si želi, da ga okolica obravnava kot vse ostale ljudi in včasih se zgodi, da ljudje pozabijo, da je slep. Najbolj pogreša barve, barvitost življenja in pisanost narave, ki sta hrana za dušo.

Želi si, da bi bil svet lepši, da bi bili ljudje bolj pozitivni in prijaznejši do soljudi in do planeta, na katerem bivamo. Prepričan je, da so padci del življenja. Mladim polaga na srce: »Pojdite svojo pot in se ne menite za mnenje ostalih, ko vas vodi strast.«

Po končanem intervjuju se je Alen Kobilica s svojo ekipo sprehodil po OŠ Prule, odgovoril še na nekaj radovednih vprašanj in se skupaj z našo odraščajočo mladino nasmejano nastavil fotografskemu aparatu.

»Ne pogrešam tega, da bi videl palmo, ker vem, kakšna je.« Alen Kobilica

 Raziskovalci Filip Demšar, Matej Kavčič in Matic Koprivnikar so pogovor s cenjenim gostom končali z besedami:

»Naj zaključimo z vašo mislijo – NE VIDIM, A GREM S POLNO MOČJO NAPREJ. Resnično se vam zahvaljujemo za vaš obisk, za čas, ki ste si ga vzeli za nas, za  odgovore na naša radovedna vprašanja, veseli smo, da ste delili svoja občutja, mnenja in trenutke danes z nami in nas s tem popeljali v svet, ki nam je tuj, drugačen, nerazumljiv.«

Posnetek 1

Posnetek 2

Posnetek 3

Posnetek 4

Posnetek 5

Posnetek 6

Posnetek 7

Posnetek 8

Posnetek 9

Posnetek 10

Posnetek 11