V sredo, 8. 3. 2023, so imeli učenci 6. razreda pester naravoslovni dan, na katerem so se naravoslovne delavnice v šoli prepletale z ogledom razstave in delavnico z naslovom Narava, naš najdragocenejši zaklad v Cankarjevem domu.
Ob vodenem ogledu po razstavi so učenci znanje o nastanku Zemlje, njeni zgradbi, kamninski zgradbi Slovenije že kar poznali. Tako so svoje znanje le preverili. Radovedno pa so sledili razlagi o različnih ekosistemih Slovenije, kot so gozd, travnik, kraški svet, morski svet in o njihovih spreminjanjih, ki so posledica vpliva različnih dejavnikov okolja, predvsem pa človekovega delovanja.
Učenci 6. b in 6. c so z delom na naravoslovnem dnevu začeli v šoli, učenci 6. a pa v Cankarjevem domu. V šoli so učenci s pomočjo predstavitve s projekcijo, ogledov kratkih filmov in učbenika spoznali nežive in žive dejavnike okolja ter na primerih rastlin sklepali, kako so rastline prilagojene na te dejavnike. Ob tem so reševali naloge na delovnem listu.
Učenci 6. b pri reševanju nalog
Po zaključku dejavnosti je sledila malica in rekreativni odmor na šolskem igrišču.
Učenci 6. c pred vstopom v Cankarjev dom
Učenci 6. b so ob vstopu v razstavni prostor v Cankarjevem domu z zanimanjem opazovali model že izumrlega dinozavra.
Sledil je krajši ogled filma Nastanek Zemlje. Po razstavi je vodila študentka biologije.
ALPSKI SVET
Učenci so spoznali, da globalno segrevanje in večje število ujm lahko ogrozita redke gorske rastline, kot je npr. alpska možina. To je do 1 m visoka roža iz družine kobulnic, ki spada med endemične vrste.
Alpski svizec je glodalec iz družine pravih veveric. Živi v Alpah, Karpatih in Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja. V Sloveniji je že izumrl zaradi podnebnih sprememb. V drugi polovici 20. stoletja so ga ponovno naselili iz Avstrije, Švice in Italije.
Učenci so ob preglednem in slikovitem panoju spoznali, kdo so »prišleki z juga”. To so živali, ki sicer pri nas ne živijo. Ker pa je naše morje bogato s hranilnimi snovmi, ki jih reke prinašajo vanj, prihajajo k nam.
Zaradi globalnega segrevanja v naše morje vse pogosteje zahajajo tudi organizmi, ki so prilagojeni življenju v toplejših morjih.
Reka – od izvira do izliva in njeno spreminjanje na tej poti zaradi različnih dejavnikov okolja
V GOZDU SNOVI STALNO KROŽIJO
Pri kroženju snovi v naravi so vključeni različni organizmi. To so rastline kot proizvajalke hrane, žival in ljudje kot potrošniki hrane in mikroorganizmi, glive, deževniki kot razkrojevalci hrane.
Učenci so bili presenečeni, da je med najtežje razgradljivimi snovmi les.
KRAŠKI SVET IN NASTANEK KAPNIKOV
Posebnost kraških jam so kapniki. Kapnik je apnenčasta tvorba, ki nastaja v suhih kraških jamah. Z uhajanjem CO2 iz kapljajoče vode se izloči kalcit ali apnenec, ki ga imenujemo siga. Učenec iz 6. b je vrtel kolo in s tem simuliral združitev stalaktita s stalagmitom v stalagmat (kapniški steber).
Po ogledu razstave so učenci preverjali svoje znanje s kvizom. Na svoje »pametne« telefone so naložili aplikacijo, s pomočjo katere so lahko aktivirali kode z vprašanji, na katere so morali odgovoriti. Pravilni odgovor jim je prinesel točke.
Učenci so tekmovali med seboj in pri tem izredno uživali.
Učenke 6. c pri reševanju nalog
Z ogledom in delavnicama v CD in v šoli so učenci nadgradili svoje znanje. Pristop je bil malo drugačen, kar je učence še bolj motiviralo za delo.