IZLET DO ZIBELKE SLOVENSKE DRŽAVE

Osem učencev OŠ Prule , ki so v letošnjem šolskem letu brali leposlovje, povezano z zgodovino Slovencev, našimi običaji, izročilom, kulturo in tako osvojili zamejsko bralno značko, je 23. marca 2023 odšlo na zaključni izlet na Avstrijsko Koroško. Organizacijo izleta za ljubljanske centrske šole prevzame ZPM Ljubljana – Center. Letos so naši učenci potovali skupaj z bralci z OŠ Prežihovega Voranca in sosednje OŠ Oskarja Kovačiča.

Na izletu nas je vodila prijetna vodička, ga. Majda Tratnik, iz turistične agencije Borger – Gremo d. o. o. in nam odkrivala tako zgodovino kot geografske, kulturne, gospodarske značilnosti Avstrijske Koroške.

Po vožnji skozi predor na Ljubelju so se potniki spustili proti Dravi in Celovški kotlini. Po izhodu iz Celovca so na severnem delu kotline že zagledali vzpetino z nekdanjim Krnskim gradom, upravnim središčem Karantanije, prve slovanske in svobodne slovenske države. Koroški Slovenci so imeli svoj sedež pri Krnskem gradu. Na ravnini pod Krnskim gradom je vse do leta 1862 stal knežji kamen, ki se danes po burnem premeščanju nahaja v Celovcu v dvorani deželnih grbov. V Krnskem gradu so imeli svoj sedež koroški knezi. Pozneje je Karantanija nedaleč stran dobila tudi svoje cerkveno središče – Gospo Sveto. Izletniki so se seznanili s potekom ustoličevanja. Izpod Krnskega gradu se je ustoličeni knez napotil preko Gosposvetskega polja od zahodne na njegovo vzhodno stran v starodavno in veličastno Gosposvetsko cerkev. Potem se je knez z vsem svojim spremstvom odpravil na bližnje Gosposvetsko polje pod Gospo Sveto, kjer še dandanašnji stoji Vojvodski prestol.

Pot do cerkve Marijinega vnebovzetja v Gospe Sveti

Cerkev, zgrajena pod škofom Modestom v 8. stoletju, je bila center pokristjanjevanja. Današnja podoba je iz 15. stoletja. Postavljena je bila na robu Gosposvetskega polja, 7 km severno od Celovca. V njej so bili blagoslovljeni karantanski knezi in vojvode. Kasneje, v času turških vpadov in po dozidavi cerkve, je bila obzidana kot tabor za zaščito lokalnega prebivalstva pred Turki. V severnem od dveh zvonikov visi največji bronasti zvon Koroške iz leta 1687, ki je težak kar 6,6 tone.

Južno pročelje cerkve  in samo cerkev krasijo številni vgrajeni kamni in plošče iz bližnje rimske naselbine Vinurum, središča rimske province Norik. Detajl prikazuje kočijo, ki pelje v onostranstvo. Vsi gremo tja. Iz Virunuma izvira tudi knežji kamen, ki je eden od simbolov slovenstva in je upodobljen tudi na slovenskem kovancu za 2 centa. Predstavlja simbol večstoletne težnje po samostojnosti in svobodi slovenskega naroda.

Na Rimljane kaže tudi vzidan relief s prizorom volkulje z dvojčkoma Romulom in Remom

Večna luč, poznogotski svetilnik pred cerkvijo, ki je tudi najstarejša cerkev na slovenskem narodnostnem ozemlju

Značilna gotska arhitektura z rebrastim zvezdastim obokom na stropu in baročne orgle iz prve polovice 18. stoletja

Detajl z imenitnega stropa s freskami iz 15. stoletja v cerkvi v Gospe Sveti, ki prikazujejo Kristusov rodovnik

Znameniti gotski krilni oltar s prizori iz Marijinega življenja

Najstarejša zgradba Marijinega svetišča Gospa Sveta je osmerokotna romanska krstilnica iz 13. stoletja. Ljudje so ji rekli tudi pogansko svetišče. Kasneje so oktogon preuredili v kostnico, kamor so prenesli kosti iz prekopanih grobov. V prvem nadstropju pa je bila kapela sv. Mihaela. Okoli leta 1500 so kostnico obzidali z gotskim dvonadstropnim arkadnim hodnikom. Hodnike so še poslikali s freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Nekatere so se ohranile do danes.

Naslednja postaja na izletu mladih bralcev je bil ogled vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju na desni strani ceste, ki vodi iz Celovca v Št. Vid ob Glini. Vojvodski prestol je danes zaščiten z železno ograjo, obdan pa z lipami. Gre za preprost in hkrati veličasten prestol, sestavljen iz lašt (kamnitih polic), najverjetneje vzetih iz razvalin noriškega mesta Virunum, ki se je nahajalo v bližini.

Vojvodski prestol je sestavljen iz dveh sedežev. Na vzhodni strani je sedež vojvod, na zahodni pa palatinov. Vojvodski prestol je edinstven primer prestola, ki z dvema sedežema predstavlja dvojno oblast, vojvodovo in kraljevo (cesarjevo), v čemer se odraža državnopravni položaj slovenske Karantanije.

Še malica na prijetnem spomladanskem soncu in odhod v Celovec

Na Starem trgu  v Celovcu stoji regionalna upravna stavba Landhaus, v kateri je tudi muzej, ki hrani knežji kamen.

Vir: http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/2-centa.jpg, 24. 3. 2023

Skupinska slika vseh izletnikov pred simbolom Celovca, krilatim zmajem, ki bruha vodo

Spomenik na Novem trgu, posvečen obisku cesarice Marije Terezije v Celovcu

Celovec je tudi Prešernovo mesto. Ste vedeli? Spominska tabla Francetu Prešernu, ki je leta 1832 v Celovcu opravljal sodniški izpit, je nameščena na zgradbi na južnem vogalu Novega trga.

Spominska tabla našemu pesniku se nahaja v ulici Paradeisergasse.

Eden od celovških vodnjakov, posvečenem Bernardu Spanheimskemu, koroškemu vojvodi, ustanovitelju Celovca (Spanheimi so bili nekaj stoletij tudi lastniki številnih posesti na Kranjskem, med drugim tudi Ljubljanskega gradu) in kratek postanek za igro z vodo

 

Na 851 m visoko goro s slovenskim imenom Jedvovca nad Vrbskim jezerom z znamenitim razglednim stolpom, imenovanim Pyramidenkogel, so se povzeli po številnih serpentinah. S svojo višino 100 m velja stolp za najvišji leseni stolp na svetu. Nanj so se udeleženci izleta povzpeli z dvigalom, nekaj potnikov pa se je navzdol spustilo tudi po toboganu. Z višine 52 metrov se namreč z razglednega stolpa vse do pritličja spušča najvišja zaprta drča v zgradbi dolžine 120 metrov. Med spustom je mogoče doseči hitrost do okoli 25 km/h, sam spust pa traja 20 sekund.

Na vrhu so se ponudili osupljivi razgledi na vse štiri strani. Proti jugu smo dobro videli tudi karavanške vršace Peco, Stol, Košuto, Golico in v ozadju celo Triglav. Pogled na tej sliki s štirimi bralci iz 9. c v ospredju pa se odpira proti Celovcu.

Kar tekmovali so, kdo bo ujel lepši motiv v svoj objektiv, tudi Lana iz 8. c.

Pogled na vzhod proti Celovcu

Gašper in Rok sta izkoristila priložnost tudi za trening, saj sta se na stolp večkrat povzpela peš in premagovala vsakič po 441 stopnic!

Pogled z razgledne ploščadi na Otok na Vrbskem jezeru. Konstrukcija stolpa sestoji iz 16 mogočnih, eliptično razporejenih lameliranih lepljenih nosilcev iz macesnovine in 80 diagonalnih opornikov iz jekla. Na to konstrukcijo je postavljena glava stolpa z dvema najvišjima razglednima ploščadma.

Tako pa izgleda Otok s pomola na Vrbskem jezeru. Potem ko so sredi 8. stoletja v takrat slovensko kneževino Karantanijo prišli prvi krščanski misijonarji iz Salzburške nadškofije okoli leta 830, je sledila prva gradnja Mariji posvečene cerkve na otoku sredi Vrbskega jezera. Danes je to cerkev sv. Primoža in Felicijana. Otok je danes umetno spojen s kopnim. Od konca 9. stoletja dalje je bil tu sedež pražupnije in misijonskega središča freisinške škofije za pokristjanjevanje slovenskih Karantancev. Nekje tu so domnevno nastali in se uporabljali Brižinski ali Freisinški spomeniki, naš najstarejši ohranjeni zapis v slovenskem jeziku.

Izletniki so se sprehodili tudi po pokopališču okrog cerkve in poleg številnih ponemčenih priimkov na nagrobnih kamnih naleteli tudi na velik zvon miru, na katerem je beseda mir napisana v številnih svetovnih jezikih, tudi v slovenščini. Iščeta jo Zala in Špela iz 9. a.

Še gasilska slika za spomin z Vrbskega jezera

Zdaj pa čisto zares slovo … in le še vzpon na Ljubelj ter pot nazaj na sončno stran Alp! Pred Otokom so za slovo od Vrbskega jezera pozirale (z leve) Lana iz 8. c ter Zala, Špela in Brina iz 9. a.

 

(Skupno 341 obiskov, današnjih obiskov 1)