Devetošolci so se v petek, 27. 9. 2019, odpravili na poučno ekskurzijo v idrijski rudnik in po poteh soške fronte. Kar nekaj ovinkov je bilo najprej potrebno prevoziti do Idrije. Tam so si ogledali Antonijev rov, ki je bil izkopan leta 1500 in je najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi.
Pred vhodom v Antonijev rov v Idriji
Po kratkem predstavitvenem filmu so najprej poskrbeli za varnost. Vsak si je na glavo pritrdil varnostno čelado, oblekel zaščitna oblačila, nato pa so se ob rudarskemu pozdravu vodnikov »Srečno!« podali v podzemni svet drugega največjega rudnika živega srebra na svetu. Ob ogledu rudnika so dobili vpogled v delo in življenje idrijskega rudarja, spoznali načine in metode rudarjenja skozi stoletja, rudarsko orodje in rudarske naprave ter stroje.
Učenci so si nadeli zaščitne čelade in oblačila za ogled rudnika
Srečno! In spust v idrijski rudnik …
Učenci, presenečeni nad veliko maso živega srebra, ki je težka srebrno-bela kovina, tekoča pri sobni temperaturi
Po prihodu iz rudniških rovov so se odpeljali do Kobarida. Pot jih je vodila ob Soči, kjer je v 1. svetovni vojni potekalo eno od najbolj krvavih bojišč. Soška fronta spada med največje spopade v gorati pokrajini v zgodovini človeštva. V kobariškem muzeju so si ogledali sobo z velikim reliefom, kjer so prikazali animacijo znamenite 12. soške bitke. V beli sobi so spoznali, kako so potekali boji v dveh strašnih zimah, mrazu, snegu in plazovih, ko se je vojna spremenila še v boj z naravo. V črni sobi so se zazrli v prostor opomina in razmišljanja o tem, kaj ljudem prinaša vojna (žrtve, ranjene). Spraševali so se o smiselnosti tako krute vojne.
Učenci 9. a pred Kobariškim muzejem, ki ponuja obsežno pripoved o soški fronti, gorskem bojevanju v Julijskih Alpah in 12. soški bitki
Top iz 1. svetovne vojne pred muzejem je bil zlasti za učence zelo privlačen
Učenci 9. b ob ogledu zbirk v Kobariškem muzeju
Ovinkov še ni bilo konec. Z avtobusom so se povzpeli na Kolovrat, gorski hrbet zahodno od Tolmina na meji med dolino reke Soče in Benečijo, ki se razprostira na dolžini 7 km in nadmorski višini od 800 do 1100 m, z izjemnim pogledom na reko Sočo.
Pogled s Kolovrata proti Tolminu
Sprehodili so se po nekdanjem bojišču, ki je danes zanimiva učilnica na prostem. Učenci so se lahko vživeli v vlogo vojaka na fronti in tako lažje razumeli njegove občutke in strahove ob vojni.
Učenci 9. a in 9. b z vodičem pri ogledu Muzeja na prostem Kolovrat
Čezmejni muzej na prostem na Kolovratu z izjemnim razgledom na dolino Soče ohranja spomin na tretjo obrambno črto italijanske vojske med soško fronto.
Učenci 9. c se vzpenjajo proti strelskim jarkom in kavernam na Kolovratu
Vstop v kaverno
Učenci pri ogledu strelskega jarka in mitraljeških topniških položajev in pri opazovanju izvirne uporabe materialov v času vojne na nadmorski višini okrog 1000 m.
Vodič Kobariškega muzeja je znal učencem na slikovitem terenu približati sporočilo o nesmiselnosti vojne skozi zgodbe vojakov, ki so se borili bodisi na avstro-ogrski bodisi na italijanski strani.
Po spustu s Kolovrata so po delu sabotinske ceste na meji med Slovenijo in Italijo spet sledili ovinki proti Idriji do Logatca in po avtocesti srečna vrnitev domov v Ljubljano.
