PRULSKI UČENCI NA IZMENJAVI V FRANCIJI

6. dan, 18. 5. 2022
Pred železniško in avtobusno postajo smo se dobili nekaj čez 8. uro zjutraj. Z avtobusom smo v drugo največje francosko mesto Lyon prispeli ob 10. uri in si pri Lyonski katedrali (Cathédrale Saint-Jean-Baptiste de Lyon) najprej malo odpočili. Nato smo si ogledali majhen del okolice (majhen del starega mestnega jedra). Kmalu smo se zopet zbrali pred katedralo in pot nadaljevali strmo navzgor na sosednji hrib, na katerem stojijo rimski amfiteater, galo-rimljanski muzej in bazilika (Basilica of Notre-Dame de Fourvière). Vse našteto smo si tudi ogledali, potem pa se počasi vrnili proti avtobusu. Vmes smo se še malo sprehodili po delčku starega mestnega jedra. V Rumilly smo se vrnili nekaj minut do 7-ih. Dan je bil zelo vroč, saj je močno sijalo sonce, zato je bila hoja naporna.

 

Primož

5. dan, 17. 5. 2022

Danes sem se zbudila ob 8. uri. V šolo smo prišli približno ob 9-ih in tam smo počakali, dokler se nismo vsi zbrali. Zatem smo šli malo naokoli po mestu Rumilly. Na vsakem mestu, kjer smo se ustavili (cerkev, park), je ena izmed držav uprizorila svojo sceno (ali pa del scene). Ko smo prišli nazaj do šole, smo dobili kosilo. Skupaj z Dašo, Mašo in Lučko smo ga pojedle zunaj, z nekaj dodatnimi prijatelji iz drugih držav. Po kosilu smo imeli dve uri prostega časa in v tem času smo se veliko pogovarjali z ljudmi iz drugih držav in igrali namizni nogomet. Nato se je začelo tekmovanje po skupinah (mešane narodnosti), kdo bo naredil najlepšo ladjico iz sadja ali pa zelenjave. Naši skupini ni šlo najbolje, a smo se vseeno zabavali. Ko smo končali, je sledil izbor prvih treh najlepših ladjic. Naša skupina ni dobila ničesar – med Slovenci je samo skupina, v kateri je bila Lučka, dobila nagrado za 2. mesto (bravo, Lučka). Nato se je začela poslovilna zabava z glasbo, plesom itd. Nato je prišel čas, da smo se poslovili in priznati moram, da je bilo zelo čustveno. Vse, ki so danes odšli, to sta skupini iz Nemčije in Hrvaške, bom zelo pogrešala, saj so zeloooo prijetni ljudje.

Pia

4. dan, 16. 5. 2022
Danes sem se zbudila dvajset pred osmo, pojedla zajtrk in s svojo sostanovalko Romane odšla v šolo. Tam so me čakali Daša, Lučka, Pia in Primož. Skupaj smo odšli v Avditorium, kjer smo počakali še ostale in začeli vaditi. Nato sem se ločila od slovenske skupine in vadila ločeno. Sama sem imela namreč vlogo otroka, ki na ladji zaradi pokvarjenega kompasa skupaj s še šestimi otroki (vsak iz ene države udeleženke) potuje po svetu in v različna časovna obdobja. Potem smo čakali na kosilo, saj so se nam pridružili tudi učenci, ki niso v Erazmus projektu. Na kosilu so nas “navadni” učenci ignorirali, po kosilu pa smo se z mlajšimi kar zabavale. Nato smo šli naprej vadit in šli že spet skozi celo predstavo, z manjšo pavzo. Po vaji in pred nastopom pa sta nam učitelja Matjaž in Manja iz pekarne prinesla rogljičke. Nato smo se naličili, imeli zadnji sestanek in spodbudni govor nemških igralcev. Potem pa smo začeli s predstavo. Bila sem zelo nervozna, a je bilo na koncu vse v redu. Občinstvo nas je nagradilo z bučnim aplavzom. Med odmorom se je zgodilo par nezgod, ampak smo vsi preživeli. Na koncu smo plesali in uživali na pesem Boogie Wonderland. Potem sem končno prišla do prostega časa in z družino smo odšli domov, kjer smo pojedli torteline in odšli spat.

Maša

3. dan, 15. maj 2022
Danes sem se zbudila malo kasneje kot ponavadi, saj smo včeraj dolgo sedeli zunaj z družino, sosedi in družinskimi prijatelji. Ob 11.30 smo se odpravili proti Lac du Bourgetu in se najprej ustavili nad jezerom, kjer smo se dobili s sosedi, ki imajo pri sebi doma Grka, ter naredili piknik. Ko smo se najedli, smo se odpeljali do jezera in šli na sladoled. Nato smo v jezero pomočili noge, tisti, ki pa so imeli s sabo kopalke, so se celi skopali. Nato smo šli nazaj proti domu in ker nam je bilo tako vroče, sva se z mojo gostiteljico Alexine dogovorili, da skočimo v bazen (imajo ga pri hisi). V bazenu sta se nam pridružila še soseda in Grk ter Alexinina sestra in sestrin fant. Zelo smo se zabavali in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Nato smo skuhali večerjo – makarone s piščancem – in bilo je zelo okusno. Res je, da včasih ne razumem vsega, ker je drugačna izgovorjava ali pa govorijo v francoščini, a se trudijo, da bi razumela čim več. Najbolj mi je bilo všeč kopanje v bazenu, saj smo se zelo nasmejali in vsi smo bili sproščeni. Ta dan mi bo prav gotovo ostal v lepem spominu.

Pia

Danes sem se zbudil nekaj minut čez 6. uro zjutraj in počakal, da so se zbudili še ostali (nekaj čez 8.30).
Potem smo se skupaj odpeljali v Chamonix, kjer smo se z vlakom povzpeli na bližnji hrib. Zgoraj smo imeli lep razgled in smo posneli nekaj fotografij. Izvedel sem, da je v dolini, ki smo jo malo prej fotografirali, nekoč bil ledenik, v začetku 20. stol. pa se je počasi stopil. Z vlakom smo se odpeljali nazaj in se sprehodili skozi center mesta. Tam smo v eni izmed restavracij pojedli tudi kosilo (jed je vsebovala krompir, sir in koščke mesa – tartiflette). Po kosilu smo odšli še na sladoled in se počasi vrnili v Rummilly. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu.

Primož

 

Danes me je že ob petih zjutraj zbudil Carlin muc. Ker nisem mogla več dobro zaspati, sem počakala, da se zbudi še Carla, kar je bilo ob približno deseti uri. Ker je danes nedelja, je bil dan namenjen obisku mesta Annecy, zato sva se ob 11.30 s Carlo odpravili na železniško postajo. Vlak je ob 11.48 odpeljal proti mestu Annecy. Na vlaku sva srečali skoraj celo skupino Erasmus+ projekta. Ko smo prispeli na naš cilj, v mesto Annecy, sva na železniški postaji srečali še Mašo, ki je tja prišla z avtom. S Carlo sva šli v bližnjo trgovino po sendviče, ostali pa so medtem odšli že naprej, kar je povzročilo, da smo se malo iskali ampak na konci smo se tudi našli. Šli smo na plažo jezera Annecy. Jezero Annecy je med večjimi jezeri v Franciji. Obdajajo ga gore. Zelo je lepo. Imamo srečo z lepim in tudi zelo toplim vremenom. Ob jezeru smo preživeli kar nekaj ur, nato pa smo šli še v mesto Annecy, kjer smo šli najprej na sladoled, ki je bil odličen. Sprehodili smo se po mestu in obiskali nekaj trgovin s spominki. Ogledali smo si še zelo staro cerkev. Počasi smo se odpravili nazaj proti železniški postaji, da smo ujeli vlak, ki gre v Rumilly ob 17.45. Večer smo po prihodu domov namenili počitku in sprostitvi. Igrali smo karte in poslušali glasbo. V celotnem dnevu mi je bil najbolj všeč obisk plaže jezera Annecy, ker smo se imeli priložnost še bolj spoznati z ostalimi udeleženci projekta Erasmus+ in skupaj preživeti lep dan.

Lučka

2. dan, 14. maj 2022
Zbudila sem se ob 7-ih zjutraj, ob 9.15 sva se s Carlo peš odpravili proti šoli in ko sva prišli, sem se začela pogovarjati z Dašo, Pio in Mašo, potem smo šli na zajtrk, kjer sem jedla francoski rogljiček in kruh. Začele so se prve priprave, Slovenci smo začeli prvi, nato so sledile še prizori Francozov, Italijanov, Hrvatov in Nemcev. Po koncu vaje smo šli na kosilo, ki mi ni bilo preveč všeč, saj je bil to hladni bife. Vseeno smo se najedli in začeli z drugo vajo. Tokrat so nastopali tudi Grki. Pred odhodom domov smo igrali just dance, ki je bil zelo zabaven. Doma sem Carlo naučila igrati remi in ob približno 20.15 smo z družino odšli gledat sončni zahod na hribu, po prihodu nazaj smo jedli večerjo in zdaj grem spat.

Lučka

1. dan, 13. maj 2022

Dolgo sem odštevala, da pride petek, 13., ki pa zame in za Pio, Lučko, Mašo in Primoža ni nesrečen datum. To je dan, ko smo se ob šesti uri zjutraj odpravili na 10 ur dolgo pot proti Rumillyju, mestu med Ženevo in Lyonom. Vožnja je bila fenomenalna, zelo sem se zabavala in uživala v dobri družbi. Prvi daljši postanek smo imeli ob Gardskem jezeru v Italiji. Vožnja je hitro minila in pred šolo so nas pričakali učenci, pri katerih bomo spali. Mene je sprejela 15-letna Mayah, ki ima sestro Lolo. Z »mojo« družino se najprej nismo dobro sporazumevali, a smo se pri večerji zelo dobro ujeli in se tudi večkrat nasmejali. Predstavili so mi nove jedi, ki jih še nisem nikoli jedla in sedaj te jedi obožujem. Komaj čakam, kakšen bo jutrišnji dan.

Daša

(Skupno 111 obiskov, današnjih obiskov 1)