Letošnje šolsko leto je prineslo veliko sprememb, med drugimi tudi manj izletov in obiskov različnih ustanov. Prav pa je, da se zaključek bralne značke slovesno obeleži, zato so se na OŠ Prule domislili, da bi v letošnjem šolskem letu nekaj zanimivega za učence pripravili kar v šolski knjižnici. Ideja se je počasi oblikovala in končna zamisel je bila srečanje z bralci v šolski knjižnici ob zanimivostih zgodovine knjig.

Ve se, kako danes nastajajo knjige … kaj pa pred sto, tisoč ali dva tisoč leti? Odgovor na to vprašanje je učence čakal v obliki predstavitve barvitih slik iz starega in srednjega veka, kakovostnih faksimilov ter reprintov pomembnih knjig za slovenski narod.

Učenci so izvedeli, da so bile knjige včasih pisane na veliko različnih nosilcih, ne samo na papirju. Uporabljali so kamen, keramiko, steklo, kovino, papirus, vosek, slonovino, les, platno in živalsko kožo. Med uro nagradnega obiska v knjižnici so si tudi pogledali kratek videoposnetek izdelave pergamentnega rokopisa. Ste vedeli, da so včasih pisali knjige na posebej obdelano živalsko kožo, ki se ji reče pergament? Izdelava takšnega rokopisa je trajala več let, včasih celo desetletja. Umetnost pisanja knjig in risanja ilustracij ter inicial – to so okrašene začetne črke – pa je bila zelo natančna in slikovita. Poleg tega knjižnice pred izumom tiska niso bile tako velike in dostopne kot danes, saj so bile knjige veliko večja dragocenost in so jih pred krajo varovali z verigami.

Danes hranimo takšne dragocene knjige v vitrinah, nekaj primerkov teh pa so si učenci na koncu ure s pomočjo knjižničarke podrobneje pogledali. Sprehodili so se po zgodovini, od kodeksa Brižinskih spomenikov iz leta 1000, do Slave vojvodine Kranjske iz 17. stoletja, pa vse do faksimila rokopisa Franceta Prešerna iz 19. stoletja. Pomembno je, da se zavedamo kulturne vrednosti teh knjig, saj so nas v veliki meri oblikovale kot narod.