Mlada raziskovalca in mentorica Olga Debeljak Babnik so se v torek, 21. 1. 2020, podali na nenavadno pustolovščino. Večerja v temi jih je popeljala na kulinarično potovanje skozi mešana občutja, kjer sta hrana in pijača postali drugačni, kot da so se z njima srečali prvič . Brez občutka vida so občutki dotika, okusa, sluha in vonja bolj močni. V prostorih Centra IRIS so jih sprejeli slepi natakarji, s katerimi so se malce pogovorili in jih odpeljali v zatemnjeno jedilnico, kjer jih je že čakala pripravljena miza, na kateri je bilo vse, kar so potrebovali za začetek obeda. Ko so jih posedli, so se prilagodili temi in se prepustili novi izkušnji.

V popolni temi sta raziskovalca Klemen Kavčič, 7. b, in Luka Lindič, 6. a, začela spoznavati sama sebe in svoje reakcije na POPOLNO temo. Pred temo sta oba začutila strahospoštovanje, kar ju je še dodatno motiviralo, da sta se predala pustolovščini.

Ko so sedeli za mizo, so bili malo zmedeni, tipali so po mizi, zanimalo jih je, kaj je na njej. Ves čas so vid nadomeščali s tipanjem, veliko so se med seboj dotikali in pozorno poslušali okoli sebe. Zanimivo je, da so začutili prihod natakarja in njegovo prisotnost v bližini, ne da bi ga sploh videli. Spoznali so, da z vidom zamudimo marsikatero izkušnjo. Šele ob odsotnosti vida so razumeli, kako močna so lahko druga čutila in kako pomemben je dotik, ki nam ga navadno ni treba uporabljati, saj predmete in ljudi okoli sebe lahko vidimo in gledamo.

Brbončice so okušale solato, goveji zrezek v gobovi omaki z zelenjavo in krompirjevimi ocvrtki in gibanico.

Bila je odlična izkušnja, ki ni za vsakogar!  Bilo je zabavno in napeto, predvsem pa je bil izziv predati svoje čute neznanemu. Ob odsotnosti vida so se izostrili vsi drugi čuti. Neverjetno, a ljudje mnogo zamudimo in spregledamo, ko  goltamo predvsem z očmi.