Letošnji dan slovenske hrane, 15. november 2019, je kot vsa leta doslej potekal tudi na OŠ Prule, ki so ga vsi učenci na šoli, v vseh razredih in oddelkih, obeležili zjutraj najprej s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, v nadaljevanju pa so se učenci 6., 7., 8. in 9. razreda posvetili raznim dejavnostim v okviru tehniških in naravoslovnih dni.

V slovenskih šolah je skrb za zdravo in zagotovljeno prehrano ena od pomembnih dejavnosti, ob dnevu slovenske hrane pa se še posebej spomnimo in pomislimo na naš način prehranjevanja, kašno hrano izbiramo ali pripravljamo in kaj jemo ter kako na splošno skrbimo za zdrav življenjski slog, ki poleg zdrave prehrane obvezno vključuje tudi redno gibanje in telesne dejavnosti ter rekreacijo.

Poleg ozaveščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bližine in njenih prednosti pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov, se letos organizatorji z geslom “Hvala za naš super zajtrk!” zahvaljujejo tudi vsem kmetijam, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak za vso hrano. S svojim delom in vztrajanjem na zemlji naše mize bogato oblagajo in zagotavljajo poseljeno podeželje in obdelano in kultivirano pokrajino, ob kateri nam zaigra srce in na kateri se spočijejo oči.

Poleg pridelovalcev hrane, kmetov, pa se je ob takem dnevu potrebno spomniti tudi na vse ostale, ki v javnih zavodih naročajo, pripravljajo, kuhajo hrano. Potrebno je slediti vsem sodobnim smernicam za higiensko neoporečno in predvsem uravnoteženo in zdravo prehrano.  Vsi ti sodelavci se zavedajo, da je potrebno dati prednost lokalni oziroma slovenski hrani in tako še posebej na dan slovenske hrane sestavijo jedilnike iz lokalnih oziroma slovenskih sestavin, tudi takih, ki so ekološko pridelane.

Na jedilniku Tradicionalnega slovenskega zajtrka so prulski učenci imeli črn kruh biološke pridelave, za namaz maslo in ekološko pridelan med, popili so skodelico toplega mleka biološke pridelave ter zaužili še jabolko. 

Prvošolci pri zajtrku

 

Tradicionalni slovenski zajtrk v drugem razredu

V drugem razredu so se z največjim užitkom učenci lotili slastnega zajtrka.

Učenci so se razveselili zgodnjega obroka, saj je v učilnici dobrodošlo vse, kar popestri vsakodnevni ritual. Z maslom, medom, namazanim na črnem kruhu, toplim mlekom in jabolkom so pridobili energijo za nadaljnje delo.

Siti drugošolci so si ogledali krajši film o bontonu pri jedi, prebrali zloženo in rešili učni list, ki je povzel glavno temo Tradicionalnega slovenskega zajtrka.

 

Tradicionalni slovenski zajtrk pri četrtošolcih ali »Po jutru se dan pozna!«

Učenci 4. razreda so dan tradicionalnega zajtrka obeležili s pogovorom o pomembnosti zdravega prehranjevanja ter zajtrka.

Učenci so razmišljali, kaj sploh je pomen dneva slovenske hrane, nekateri oddelki 4. razredov pa tudi o pomenu zajtrka kot družinski navadi.

Učenci so združil tradicionalni zajtrk z bralno čajanko. Bili so navdušeni!

Tradicionalni slovenski zajtrk v petem razredu na OŠ Prule

Tako kot vsi slovenski šolarji so v petek, 15. 11. 2019, tudi prulski petošolci zajtrkovali slovensko hrano, saj se s to akcijo želi opozoriti ljudi o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Petošolci so ponovili, da je za človekovo zdravje poleg pitne vode in čistega zraka pomembna tudi uravnotežena prehrana, ki telesu zagotovi snovi, ki so nujne za njegovo rast, razvoj in delovanje. To so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, mineralne snovi in vitamini. Pomembne pa so tudi prehranske vlaknine, ki uravnavajo pretok snovi skozi prebavno cev. Vključevanje sadja in zelenjave v obroke je izredno pomembno za ohranjanje zdravja.

Redno zajtrkovanje in redna telesna dejavnost sta dve odlični navadi, ki pomembno prispevata k zdravju.

 

Naravoslovni dan za šestošolce Peka domačega kruha

Učenci 6. razreda so se po zajtrku odpeljali v Budnarjevo muzejsko hišo v Zgornjih Palovčah pri Kamniku ali pa na Dolenčevo domačijo v Podlipoglav v Dobrunjah pri Ljubljani.

Budnarjeva domačija je živi muzej, ki s svojo več kot tristo let staro podobo ohranja izročilo starih kmečkih hiš in preprostega načina življenja na vasi. 

Po ogledu hiše, ki nosi ime po zadnjem lastniku, je sledila delavnica peke kruha.

Na Dolenčevi domačiji, ki jo odlikuje več kot 150-letna tradicija mlinarstva v dolini Panške reke, so se preizkusili v mletju žita, spoznali etnološko zbirko kmečkega orodja in spekli kruh v krušni peči.

Sedmošolci na ogledu Muzeja pošte in telekomunikacije in Hiše medu Božnar 

Po tradicionalnem slovenskem zajtrku v petek, 15. 11. 2019, so se  učenci 7. razreda odpravili proti Polhovemu Gradcu in tam nadaljevali s tehniškim dnevom. Obiskali so Muzej pošte in telekomunikacije v Polhograjski graščini ter Hišo medu Božnar v neposredni bližini graščine v Polhovem Gradcu.

V Muzeju pošte in telekomunikacije so si ogledali zbirko slovenske pošte in telekomunikacije ter za poglobitev poznavanja slovenske zgodovine pošte in telekomunikacije na koncu še rešili delovni list.

Sledil je slajši del, ko so v Hiši medu Božnar, ki deluje v Domu čebelarjev v Polhovem Gradcu, najprej spoznali pridelavo in predelavo čebeljih izdelkov ter se seznanili z uporabo le-te, ob koncu pa lahko tudi degustirali različne vrste medu in drugih čebeljih zakladov.

 

Osmošolci na tehniškem dnevu v Ribnici 

Učenci osmega razreda so se po tradicionalnem slovenskem zajtrku odpeljali v Ribnico in tako dan slovenske hrane nadgradili še s tehniškim dnevom, na katerem so spoznali del slovenskih tradicionalnih rokodelskih obrti – suhorobarstvo.

V ribniškem gradu so si v sklopu svojega obiska Ribnice v bližnjem Muzeju Ribnica najprej ogledali stalno razstavo Suha roba in lončarstvo.

Po ogledu prikazov domačih obrti v Rokodelskem centru Ribnica so se učenci tudi sami preizkusili v pletenju iz vrbovih vej in si pod vodstvom izkušene vrbopletarske mojstrice iz omenjenega centra izdelali svoj izdelek – pleteno košarico.

 

Devetošolci v vetrovniku

Po tradicionalnem slovenskem zajtrku so se devetošolci odpravili v Aerodium v Logatec. Tam so na praktičnih primerih preverili fizikalne zakonitosti zračnega upora.

Ogledali so si osrednji del vetrovnika, ki ga sestavljata dva propelerja, ki ustvarita zračni tok do 220 km/h.

Vetrovnik ima devet metrov visoko letalno komoro v obliki valja. Zračni tok v vetrovniku je tako močan, da omogoča, da v njem lebdiš.

Učenci so preizkusili, kako živijo na Primorskem, kadar je velika hitrost vetra. Žoganje je skoraj nemogoče in tudi hoja v vetrovniku je pravi podvig.

Na koncu so učenci preverili svoje znanje. Izmed učencev, ki so pravilno odgovorili na vprašanja, je bil izžreban Eman Čatić, učenec 9. c-razreda. Prejel je darilni bon za let v vetrovniku.

 

Tradicionalni slovenski zajtrk v knjižnici

Knjižničar je učence motiviral, da so med policami in v katalogu COBISS+ iskali pravljice, zgodbe in pesmi v povezavi s temo. Našli so veliko pravljic, kjer je omenjeno sadje, kruh, med. Posebej všeč jim je bila pesem Kajetana Koviča z naslovom Banane.

Učenke so izdelale zanimiva knjižna kazala, za katere je bil navdih ravno zajtrk. Nastale so čebele, satovje, jabolka, banane, kruh in še druge knjižne kazalke.

V literaturi so poiskali in zapisali pregovore ter lepe misli o hrani, ki so dodani kot iztočnica za razstavo. V vitrini so izpostavili knjige o bontonu pri jedi, knjigo z recepti ter pravljice o kruhu, medu in čebelah.

Skupina učencev je na policah šolske knjižnice preverila, katere pravljice so dejansko proste za izposojo, ter jih postavili na razstavo.