NAGRADNI IZLET ZA PETOŠOLCE

Petošolci so sodelovali pri odkrivanju naravnih parkov Slovenije. Skupnost naravnih parkov Slovenije za učence osnovnih šol pripravlja zanimivo in poučno spoznavanje zavarovanih območij narave prek spletnega kviza z zanimivimi, poučnimi in zabavnimi nalogami.

V letošnjem letu so tako učenci spoznali vodni krog parkov, snov, ki je tudi sovpadala z učno snovjo naravoslovja v 5. razredu. Sklopi nalog so bili naloženi na spletni strani www.naravniparkislovenije v zavihku Šolarji. Učencem so bila dodeljena uporabniška imena in gesla. Naloge so reševali v okviru pouka pri naravoslovju pa tudi doma.

Ker so učenci celo leto pridno in vestno reševali spletne naloge, so bili nagrajeni s terensko predstavitvijo Ljubljanskega barja.

Avtobus 19B je učence 5. a in 5. b odpeljal proti cilju – Ljubljanskemu barju. V Podpeči so jih pričakali naravovarstveniki. Razdelili so jih v dve skupini, ki sta krenili na pot s pomočjo zemljevida, s katerim so se orientirali in spoznali nekaj krajinskih in naravnih značilnosti barja. Izvedeli so, da zaradi visoke talne vode in posebnih kemijskih razmer na barju začne nastajati šota. To je plast odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se plast šote počasi debeli. Dokler ima rastlinstvo, zraslo na šoti, še stik s podtalnico in dostop do mineralnih snovi, se govori o nizkem barju.

Učenci so nato nadaljevali raziskovanje ob reki Ljubljanici, kjer so si ogledali strugo in spoznali njeno pomembnost v času koliščarjev in Rimljanov.

Sledil je vzpon na Sveto Ano. Hrib se nahaja strmo nad starim podpeškim kamnolomom in je kakor velikanski pomol potisnjen nad barje, zato je razgled s ploščadi okoli cerkve osupljivo lep in prostran, saj sega po vsem Ljubljanskem barju od Škofljice do Vrhnike. Cerkev sv. Ane je s konca 16. stoletja, sezidana pa je na temeljih stare gotske cerkve.

Na vrhu so se a-jevci in b-jevci odpočili, se okrepčali in odžejali, saj je sonce neusmiljeno pripekalo. Ogledali so si okolico, se orientirali in opazovali bližnje in daljne vzpetine.

Sestop je bil hitrejši, saj se je učencem mudilo do Jezera. To je majhno jezerce in naše najgloblje jezero, saj so mu v osrednjem delu namerili kar 51 metrov. Gre za kraško jezero, ki ga napaja Mlinski potok, odtok pa je podzemni. Voda iz Jezera tako odteka podzemno in pride na plan na barjanski ravnici. Poleg Jezera so zanimivi tudi okoliški mokrotni travniki.

S poskakovanjem po travniku so učenci 5. b ugotovili, da so barjanska tla nestabilna.

Vsem nadobudnim mladim raziskovalcem so naravovarstvenice razdelile nagrade (kape, igro spomin in priznanja).