PO SLEDEH RIMSKE EMONE – KULTURNI DAN ZA ŠESTOŠOLCE

V torek, 7. maja 2019, so imeli šestošolci kulturni dan z naslovom Po sledeh rimske Emone.

Raziskovanje emonske preteklosti se je začelo v Mestnem muzeju Ljubljana. V kletnih prostorih muzeja so si učenci najprej ogledali del ohranjene rimske makadamske ceste in kloako (kanal za mestne odplake). Nato je sledil ogled kamnite stene, na kateri so vidni različni arheološki sloji, ki pričajo o nastanku in uničenju Emone.

Med razstavljenimi arheološkimi ostanki je največjo pozornost pritegnila »modra posoda«, ki se je ohranila kot grobni pridatek in so jo arheologi pred nedavnim našli na območju današnje Gosposvetske ulice. Skleda iz modrega stekla z grškim napisom naj bi pripadala ženski, ki je v Emoni živela v 4. stoletju.

Po ogledu stalne muzejske razstave so se učenci odpravili na teren. Na krožni arheološki poti so svoje izsledke sproti zapisovali v delovne zvezke.

V arheološkem parku na Jakopičevem vrtu na Mirju so si ogledali ostanke emonske hiše, ki so jo krasili mozaiki in freske. Tu so spoznali tudi delovanje hipokavsta, rimskega centralnega ogrevanja, ki je v zimskih dneh poskrbel, da je bilo v hiši toplo. Obisk arheološkega parka Emonska hiša so zaključili z ogledom ostankov emonskega javnega stranišča. Kamniti ostanki stranišč na sliki so bili prvotno del javnega kopališča.

Učenci so postali tudi pred ostanki južnega obzidja Emone, ki se je ohranilo na Mirju. Ostanke obzidja, ki je bilo v rimskem času visoko od 6 do 8 metrov, so obnovili v 30-ih letih 20. stoletja po Plečnikovih načrtih.

Na območju stanovanjske soseske Ferantov vrt, kjer je v antičnem času stal emonski forum, so učenci prisluhnili opisom o vsakdanjem življenju Emoncev.

Odkrivanje sledov antične Emone so učenci zaključili v neposredni bližini Cankarjevega doma in Osnovne šole Majde Vrhovnik, kjer so si ogledali arheološki park z ostanki zgodnjekrščanske krstilnice in rimskih term. Da bi si obred krsta lažje predstavljali, so ga tudi zaigrali.

Po navdihu lončarskih arheoloških ostankov iz antične Emone so učenci po povratku v šolo s pomočjo kartona in lepila izdelali kolaž s podobo razbite amfore. Stari Rimljani so amfore uporabljali za shranjevanje in transport olivnega olja, vina, ribjih omak in žit.