EKSKURZIJA DEVETOŠOLCEV V KOBARID

Na našem ozemlju se je odvijala ena od največjih front prve svetovne vojne, ki je korenito zarezala v življenja ljudi ob fronti in v širši okolici.

Devetošolci so na letošnji ekskurziji imeli možnost spoznati življenje na Soški fronti in tegobe, s katerimi so se srečevali vojaki.

 

V Kobariškem muzeju, v katerem je nekdaj domovalo italijansko vojaško sodišče, so preko različnih tematskih sob spoznali začetke spopadov ob Soči, 24. maja 1915, trpljenje vojakov med 29-mesečno borbo, ki je terjala žrtve tako zaradi spopadov kot tudi zaradi nevzdržnih vremenskih razmer, življenje v zaledju in  žalovanje za umrlimi prijatelji.

 

Devetošolci med ogledom orožja, uporabljenega v vojni

 

V drugem nadstropju so v kaverni ob zvočnem zapisu vojakovega pisma in ozadju, ki jo je predstavljala furlanska narodna pesem, doživeli  stisko in trpljenje ljudi, ki so bili del te vojne. Na interaktivni maketi so dobili vpogled v priprave na 12. soško bitko ali Kobariško bitko ter njenem poteku. Ogled so zaokrožili z 19-minutnim filmom o poteku prve svetovne vojne.

 

Maketa 12. soške bitke

 

Z vodičem so se nato odpravili po cesti, ki jo spremlja križev pot, do kostnice, kjer so bili pokopani padli, znani in neznani, italijanski vojaki. Kostnico na vzpetini nad Kobaridom je septembra 1938 odprl Benito Mussolini in predstavlja delo kiparja Giannina Castiglionija in arhitekta Giovannija Greppija. Sezidana je bila okrog cerkve svetega Antona iz 17. stoletja, ki stoji na vrhu hriba, navzdol pa so v treh koncentričnih osmerokotnikih razporejene niše s posmrtnimi ostanki umrlih. 

 

Na ploščadih se odpira prečudovit pogled na Kobarid in Sočo, ki jo je pesnik Simon Gregorčič, ki se je rodil v Vrsnem pri Kobaridu, tako poetično opisal v svoji pesmi z naslovom Soči.

 

Skupinska slika obeh devetih razredov pred kostnico

 

Posočje je znano tudi po svoji sirarski dejavnosti. Mlekarna Planika je skupaj s Tolminskim muzejem postavila zgodovinsko-etnološko zbirko sirarstva na tem območju.

 

Učenci so v muzeju videli planinski stan z opremo, ki so jo in jo še danes v planinah uporabljajo za predelavo mleka, staro sirarno z ognjem in kotlom, arhivsko klet, v kateri zorijo hlebce tolminskega sira in posnetek, kako poteka predelava mleka od pašnika do prodajnih polic.

Preizkusili so se tudi v izdelavi masla, za katerega so ugotovili, da ni iz mleka, kot so poprej mislili, ampak iz smetane.

Zorenje hlebov sira

(Skupno 179 obiskov, današnjih obiskov 1)